Analiza poplav z uporabo satelitskih posnetkov – primer hudourni ke poplave v Sel ki dolini leta 2007 : Analysis of floods using satellite images – case study of the 2007 torrential flood in the Sel ka valley

V Geodetskem vestniku t. 54/2010-4 je bil predstavljen postopek strojnega u enja za dolo itev poplavljenih obmo ij ob poplavah v eleznikih leta 2007 na podlagi satelitskih posnetkov SPOT. V tokratnem prispevku je analizirana uporabnost teh poplavljenih povr in, prepoznanih na podlagi satelitskih posnetkov, za nadaljnjo hidravli no analizo. Na estih izbranih merilnih mestih v strugi Sel ke Sore so bile dolo ene hitrosti in pretoki reke. Raziskava je pokazala, da natan nost dolo itve poplavljenih obmo ij na podlagi satelitskih posnetkov omogo a nadaljnje dolo anje hidravli nih parametrov. Za njihovo natan no dolo itev pa je potrebna tudi zadostna natan nost preostalih podatkovnih slojev. V na em primeru je bil uporabljen model DMV lo ljivosti 12,5 metra, ki na razgibanem terenu s hitro spreminjajo imi se vi inami ne omogo a dovolj natan nega izra una hidravli nih parametrov. Velikost celic 12,5 m × 12,5 m namre ne omogo a dolo itve povr in preto nega prereza, omo enega oboda in naklona z zadostno natan nostjo. Zaradi tega izra unani hidravli ni parametri (preto ni prerez, omo eni obod, hidravli ni radiji, nakloni dna, hitrosti in pretoki) odstopajo od pri akovanih vrednosti. V prvem delu prispevka je podanih nekaj osnovnih informacij o daljinskem zaznavanju in razli nih tehnikah njegove uporabe. Bralec se seznani tudi z nekaj prakti nimi primeri uporabe daljinskega zaznavanja (zlasti satelitskega) za opazovanje naravnih nesre ; An application of data mining for the determination of flooded areas was published in the Journal Geodetski vestnik (no. 54/2010-4). This paper analyses the usefulness of these results for further analyses of hydraulic parameters. The velocity and discharges were computed for six locations. The study showed that the flooded areas determined by satellite images can be used for further analyses. Nevertheless, other layers have to be sufficiently precise, especially the digital terrain model (DTM). DTM 12.5 was used. The study showed that DTM 12.5 is not precise enough. The observed area is very rough and the hydraulic parameters (cross sectional area of flow, wetted perimeter, hydraulic radius, river-bottom slope, flow velocity, discharge) cannot be detected with sufficient precision. Consequently, the calculated hydraulic radiuses, velocities and discharges are out of expectations. In the first part of the article, some basic information about remote sensing and its techniques is presented. Some practical examples of their usage (especially satellite images) for the observation of natural disasters are also given.