Zahtevnost kriminalisti？nega zbiranja osebnih dokazov o slabotnih osebah

Sa？etak Dru？ba je v primerih spolnih zlorab slabotnih oseb polna predsodkov in tabujev. Slabotne osebe so pogosto socialno izolirane, nimajo znanja, vedenja in izku？enj. Slepo zaupajo in prijazne geste razumejo kot iskrene. Razumljene so kot ？nespolna bitja？, nevredna pozornosti. Realnost je, da so slabotne osebe o？kodovanci tudi najhuj？ih kaznivih dejanj, ne glede na spol, starost ali oviro. Mo？nost za zlorabo se s starostjo ne zmanj？uje. Razli？ne raziskave pi？ejo tudi o desetkratniku mo？nosti zlorabe slabotne osebe in vendar so prijave ？e redkej？e, ko gre za zlorabe slabotnih oseb znotraj institucij. Storilci so osebe, ki so lahko del njihovega ？ivljenja, ali celo osebe, od katerih so slabotne osebe ？ivljenjsko odvisne. Slabotne osebe morda sploh ne vedo, kaj se dogaja, ali pa zlorabo te？ko izrazijo. Morda se jim ne verjame, ali pa so drugi do njihovih navedb zgolj apati？ni. Od preiskovalca se zato terja odli？no poznavanje obravnavnega podro？ja in ？iroka razgledanost. Terjajo se posebej natan？na priprava, specifi？na znanja, izku？nje, spretnosti in sposobnosti. Dober preiskovalec pozna taktike storilcev in ravnanja ter vedenja o？kodovancev. Premi？ljena preiskava, zastavljena po korakih, je preiskava, ki ne dopu？？a bli？njic. Zahteva zakonito, strokovno, temeljito in podrobno zbiranje informacij ter indicev, ki lahko vodijo k osebnim dokazom in (v nekaterih primerih) tudi k materialnim dokazom. Pomembni so podrobni in natan？ni informativni pogovori z vsemi, ki bi lahko podali katerokoli informacijo. Ugotovitve razgovorov preiskovalca s slabotno osebo lahko za？？itijo o？kodovanca in sankcionirajo storilca. Za preiskovalca se primer ne kon？a nujno s podano kazensko ovadbo, temve？ z njegovim ali njenim pri？anjem na sodi？？u