Prakti？ni vidiki kriminalisti？nega preiskovanja delovnih nezgod

Sa？etak Kriminalisti？no preiskovanje delovnih nezgod je pomembno podro？je dela tako policistov kot kriminalistov, in njihov odnos do tega podro？ja dela mora vsebovati dovolj spo？tovanja in zavedanja o pomembnosti ugotavljanja vzrokov za delovne nezgode predvsem zaradi njihovih posledic, ki so v najhuj？ih primerih tudi izguba ？ivljenja ljudi. To podro？je dela ni samo v pristojnosti in？pektorjev za delo kot prvih za？？itnikov varnosti in zdravja pri delu, temve？ tudi pomembna pristojnost preiskovanja kaznivih dejanj kot ena izmed temeljnih aktivnosti policije. Podro？je preiskovanja delovnih nezgod ima glede na sistem in metode dela pomembno razliko od temeljnega podro？ja preiskovanja kaznivih dejanj. Za kriminalisti？no preiskovanje delovnih nezgod je ？e posebej zna？ilno, da so osnovni elementi kaznivega dejanja pogojeni s kr？itvijo nekih drugih predpisov s podro？ja varnosti pri delu ali drugega posameznega podro？ja dela, ter je potrebno najprej ugotoviti to kr？itev za utemeljevanje suma oziroma dokazovanje kaznivega dejanja iz Kazenskega zakonika. Uspe？na preiskava delovnih nezgod je pogojena z dobrim poznavanjem tako kazensko pravnih predpisov kot predpisov s temeljnega podro？ja varstva pri delu in tudi drugih ？tevilnih (konkretnih oziroma specif？nih) predpisov, ravno tako je na？a preiskava velikokrat pogojena s sodelovanjem strokovnjakov in izvedencev z razli？nih podro？ij dela. Iz tega tudi izhaja velika odgovornost preiskovalca delovne nezgode, saj mora v nekem vsakdanjem dogodku, nesre？i ali nezgodi na delovnem mestu, prepoznati znake kaznivega dejanja kot posledico kr？itve nekega drugega splo？nega ali posebnega predpisa ter delovno nezgodo s svojimi ugotovitvami tudi strokovno in uspe？no preiskati